Yini ongayilindela ekupheleni kokuphila uma othandekayo enesifo sengqondo somqondo?
Nakuba ukufa okungenakugwemeka komuntu othandekayo kuwumqondo onzima ukumboza ikhanda lakho futhi wamukele, ulwazi mayelana nekusasa nokuthi yini ongayilindela kungakusiza ukulungisa kokubili ngokomqondo nangokomzwelo.
I-Dementia iyisifo se-Brain Progressive
Umuntu onesifo sengqondo sokuxoshwa komzimba uzolandela iphethini ejwayelekile yokuncipha, nakuba ijubane lapho lokhu kwenzeka kuyohluka.
Isibonelo, umuntu onesifo se-Alzheimer angaqala ukubhekana nobunzima ukukhumbula ulwazi olusha njengamagama, imicimbi, noma izingxoxo zamuva. Angase futhi abonise izimpawu zokucindezeleka nokunganakwa, kanye nezinkinga zokuhlela noma ukuqedela imisebenzi evamile.
Njengoba lesi sifo siqhubeka, umuntu uvame ukudideka futhi adideke futhi unenkinga yokukhulumisana (kokubili ukukhuluma nokubhala). Isinqumo esibi kanye nokuhoxiswa emisebenzini ayesekujabulela nakho kuvamile.
Kubalulekile ukuthi uqaphele ukuthi kunezinhlobo ezehlukene zokuhlukumeza umqondo, futhi uhlobo ngalunye luxhunyaniswe kumaphethini ahlukene wezimpawu ezisuselwe ekuguqulweni kobuchopho okwenzekayo, ngakho izimpawu zingase zivele kancane esifundeni sesifo.
Isibonelo, abantu abanesifo sengqondo se-Lewy sokugula komzimba bangase babe nezibonakaliso ezithile zakudala ezifana nomuntu onesifo se-Alzheimer, njengokukhubazeka kwememori, kodwa kungenzeka ukuthi abe nokuhlelwa kwezinto ezibukwayo, izinkinga zokulala kanye nokuhamba kancane.
Ngokuphambene nalokho, izinkinga zememori ngokuvamile aziyona inkinga ezinyathelweni zokuqala zokucindezeleka kwe- frontotemporal ; esikhundleni salokho, kubonakala ukuthi izinguquko zobuntu nokuziphatha ziphawulwe.
Noma kunjalo, esigabeni sokugcina sokucindezeleka komqondo, izimpawu zifana nhlobo kuzo zonke izinhlobo, njengoba umuntu ebhekana nokwehla okuphawulekayo kokusebenza kwansuku zonke.
Yini Ongayilindela Esikhathini Esizayo-Isimo Sengqondo
Ekugcineni, othandekayo wakho uzofinyelela ekupheleni kwesifo sokuwohloka komqondo (okubizwa ngokuthi ukuphela kwesifo sengqondo sokuphela komqondo noma ukucindezeleka okukhulu) lapho izimpawu zibe nzima.
Okubaluleke kakhulu, umuntu uzoba nezinkinga nemisebenzi evamile yansuku zonke njengokugeza, ukugqoka, ukudla, nokuya endlini yokugezela. Ngalesi sikhathi, othandekayo wakho ngeke akwazi ukuhamba noma ahlale engenamsizi, ngakho uzobe ephazamiseka futhi adinga ukunakekelwa kwe-clock-clock.
Uzolahlekelwa nokukwazi ukukhuluma nokuzwa ukulahlekelwa kwesibonakaliso sobuso, kufaka phakathi ikhono lokumomotheka. Lokhu kungaba yinselelo enkulu kumuntu othandekayo ukufakaza.
Indlela i-Dementia eyenza ngayo ukufa
Njengoba ikhono lokukhubazeka lingakwazi ukuhamba, umuntu osesimweni esiphezulu se-dementia usengozini yezinkinga eziningana zezokwelapha ezifana nokutheleleka kwe-urinary tract kanye ne-pneumonia (ukutheleleka kwamaphaphu). Ukunzima ukugwinya, ukudla nokuphuza kuholela ekulahlekelweni kwesisindo, ukuphelelwa amandla kwamanzi kanye nokungondleki okwandisa ukukhushulwa kwabo ekutheleleni.
Ekugcineni, iningi labantu abanesifo sengqondo sokuphelelwa yisifo sengqondo sekwephuzile lifa ngenxa yokuhlukunyezwa kwezokwelapha okuhlobene ne-dementia yabo engaphansi. Ngokwesibonelo, umuntu angase afe ngenxa yokutheleleka okufana ne-aspiration pneumonia, eyenzeka ngenxa yokugwinya ubunzima, noma umuntu angase afe nge-clot yegazi emaphashini ngenxa yokungahambi kahle nokuguquka.
Noma kunjalo, kubalulekile ukuqaphela ukuthi ukuwohloka komqondo ngokwayo kuyingozi. Ngezinye izikhathi lokhu kubhalwe ngokufanele njengesizathu sokufa ngesitifiketi sokufa, njengoba isifo se-dementia sekwephuzile yisifo esibulalayo.
Isithombe esikhulu lapha ukuthi ngenkathi umuntu enesifo sengqondo sokuphela kwesifo sokuphela komqondo angase afe ngenxa yokutheleleka noma ukunye ukucindezeleka kwezokwelapha, yisifo sabo sengqondo sokucindezeleka okukhulu esenza ukuba kube nzima ukulwa nalolo daba futhi kwabenza baba buthakathaka ukulwa nalo.
Izwi elivela
Ngenkathi ukuwohloka komqondo okuphezulu kungenakuphulukiswa futhi ekugcineni kuzoholela ekufeni, kubalulekile ukuqaphela ukuthi usengakwazi ukunikeza induduzo kubathandekayo bakho futhi udlale indima esebenzayo ekunakekeleni kwabo.
Ukunakekelwa kwezibhedlela kuyatholakala futhi kukhuthazwe kakhulu kubantu abanezinkinga zokudangala komqondo futhi kuhlanganisa amasu afana nokududuza, ukuhlola nokunciphisa ubuhlungu, ukunakekelwa komlomo, ukuhlanganyela emisebenzini enjabulo efana nomculo noma ukuthintwa komzimba, nokulawula izimpawu ezingenakulungiswa.
Ngalolu hlelo, uhlinzeka ngothando nokusekela ngokuqhubekayo futhi ukhulisa othandekayo wakho ngaphandle kokuwasebenzisa ngokungenelela kwezokwelapha okungelona usizo.
> Imithombo:
> I-Alzheimer's Association. Izifo Zama-Alzheimer 2015 Amaqiniso Namafomu .
> I-Alzheimer's Society, "I-Stages Later of Dementia."
> Arcand M. Ingxenye 1: Izinhloso Zokunakekelwa, Inqubo Yokuthatha Izinqumo, Nemfundo Yomndeni. Ingabe Udokotela Wezinkinga . 2015 Ngo-Apr; 61 (4): 330-34.